SURS spremlja od 2021 poleg stanovanjskih nepremičnin tudi gibanje cen poslovnih nepremičnin. Cene teh so se od 2008 do 2014 hitro zniževale (in se znižale za 29.2 %), potem so se postopno dvigale, a so bile leta 2020 v povprečju še vedno za 18,8% nižje kot v 2008, ko so bile najvišje.
Četrtletni indeksi cen poslovnih nepremičnin
Poslovne nepremičnin so pomemben del nepremičninskega trga, poznavanje gibanja cen na tem pod-trgu zato pripomore k boljšemu razumevanju tokov na celotnem trgu nepremičnin. Od prodaj vseh vrst poslovnih nepremičnin (industrijsko-skladiščnih, turističnih, transportno-komunikacijskih, kmetijskih, pisarniških, trgovsko-storitvenih) je v Sloveniji za izračun četrtletnih indeksov prodajnih cen dovolj obsežna le prodaja lokalov in pisarn. SURS bo četrtletne indekse cen lokalov in pisarn odslej (od te objave dalje) redno objavljal, in sicer poimenovane s skupno oznako poslovne nepremičnine.
Indeksi poslovnih nepremičnin se izračunavajo za območje celotne države (ne razčlenjujemo jih po regijah). Ker na ceno nepremičnine zelo vpliva lokacija, se pri izračunu indeksov upošteva teritorialna členitev Slovenije na vrednostna območja prodajnih cen posamezne vrste nepremičnin. Ta podatek in tudi vse preostale podatke o prodaji poslovnih nepremičnim zagotavlja GURS.
Četrtletni indeksi cen poslovnih nepremičnin izdatno nihajo. To ni značilno le za Slovenijo, ampak tudi za druge države. Razlog za nihanje omenjenih indeksov je velika raznolikost prodanih nepremičnin, uporabljenih za izračun indeksa cen lokalov ali pisarn. Med pisarne spadajo poslovni prostori podjetij, bank, zavarovalnic, prostori za izvajanje zdravstvene dejavnosti, prostori javne uprave ter prostori za izobraževalne dejavnosti vseh vrst in stopenj. Med lokale spadajo trgovine vseh vrst in velikosti, prostori za gostinstvo ter prostori za raznovrstne storitve. Prodane poslovne stavbe ali deli teh se zato lahko močno razlikujejo po velikosti, lokaciji, starosti, opremljenosti, legi v stavbi in načinu prodaje.
Na nihanje (volatilnost) indeksov cen poslovnih nepremičnin v Sloveniji znatno vpliva majhnost nepremičninskega trga. Za izračun indeksov cen poslovnih nepremičnin v obdobju 2015–2020 je bilo v vsakem četrtletju v povprečju na voljo le 180 prodaj pisarn in 169 prodaj lokalov. V prvem četrtletju 2021 pa je bilo zaradi vpliva pandemije na voljo le 111 prodaj lokalov in 109 prodaj pisarn.
Zaradi izrazitejšega nihanju četrtletnih indeksov so trendi gibanja prodajnih cen poslovnih nepremičnin jasneje prepoznavni šele v daljšem časovnem obdobju. Cene pisarn in lokalov so se od cenovnega viška v letu 2008 zaradi učinkov svetovne finančne krize hitro zniževale, in to vse do leta 2014. Po kratkotrajnem zvišanju v letu 2015 in znižanju v letu 2016 so cene pisarn ponovno naraščale vse do leta 2020. Cene lokalov pa so se začele zviševati šele v letu 2018, njihova rast je bila zmernejša. Cene pisarn so bile tako v prvem četrtletju 2021 za 14,0 % višje kot v povprečju v letu 2015, cene lokalov pa le za 5,2 %.
Povprečni letni indeksi cen poslovnih nepremičnin
Povprečni letni indeksi cen poslovnih nepremičnin se izračunajo kot povprečje četrtletnih indeksov, zato so nihanja teh indeksov bistveno manjša, trendi gibanja cen pa jasneje razpoznavni in merljivi.
Cene poslovnih nepremičnin so bile najvišje v letu 2008. Po nastopu finančne krize so se zniževale, in sicer vse do leta 2014, ko so dosegle cenovno dno, bile so za 29,2 % nižje kot v 2008. Od tedaj naprej so povprečne letne cene poslovnih nepremičnin zmerno naraščale, a so bile v letu 2020 še vedno za 18,8 % nižje kot v 2008. Gibanje cen poslovnih nepremičnin v letih od 2008 do 2015 je bilo podobno gibanju cen stanovanjskih nepremičnin, po tem letu pa so cene stanovanjskih nepremičnin naraščale precej hitreje kot cene poslovnih nepremičnin in so v letu 2020 že presegle tiste iz leta 2008. A tudi cene lokalov in pisarn so se gibale zelo različno.
Po letu 2015 so se cene pisarn najprej v letu 2016 znižale, zatem so do leta 2020 naraščale in bile takrat že 14,4 % višje kot v letu 2015. Cene lokalov pa so se zniževale še v letih 2016 in 2017, zatem pa naraščale, višje kot v 2015 pa so bile šele v letu 2020, in sicer za 1,1 %. Eden od razlogov za umirjeno gibanje cen lokalov po letu 2015 so bile tudi obsežne prodaje treh trgovskih verig s številnimi trgovskimi centri po vsej državi v obdobju 2019–2020. Nakupe so izvedli uveljavljeni in kapitalsko močni institucionalni vlagatelji iz tujine in ti nakupi so bili nekakšno cenovno sidro.
